Zadnji dnevi - Stone town in Dar

Stone town je mesanica indijske, arabske in angleske arhitekture, predvsem pa so zanimiva lesena vhodna vrata, ki so vcasih starejsa od same stavbe. Samo mesto pa ze dolgo ni dozivelo nove ali vsaj obnovljene stavbe, prav tako pa morajo nujno nekaj ukreniti glede smeti, ki lezijo vsepovsod.

Po naporem nakupu spominkov, sva se odlocila, da sva si koncno zasluzila jastoga in si ga skupaj z rakovico in lignji tudi privoscila. Po okusu je definitivno zmagala rakovica!

Zadnji dan na otoku sva izkoristila se za spice tour, kjer so nam na farmi pokazali kako raste vanilija, kakav, cimet ali klincki, zanimivo pa je bilo tudi izvedeti kako nastane beli, crni in rdeci  poper.

tako raste vanilija

Po spice touru sva takoj skocila na trajekt proti Daru, kjer je sledila se zadnja vecerja. Sedaj zabijava se zadnje ure preden se odpraviva na letalisce in se najino potovanje res konca.

Predviden pristanek na dunajsko letalisce je 19.10. Prideva pa iz Kaira (st. leta MS9201). Naceloma nisva dosegljiva, ker ima Grega prazno baterijo, moj telefon pa ne dela. Ce bo treba kontaktirajte Gregeja.

Lep pozdrav Barbara in Grega

Potaplanje na Mnembi in Stone town

Ker sva prvi dan v letu predvsem pocivala po napornem caganju, sva zato danes dan prezivela maksimalno aktivno.
Ze zjutraj sva se odpravila na potaplanje, kar je zajemalo uro in pol voznje z leseno barko, potaplanje in kosilo. Pri otoku Mnemba smo opremljeni z maskami skocili v zivi akvarij. Bilo je cudovito barvito, ne samo korale, ampak tudi ribe. Celo malo strasljivo, saj se te niso niti malo bale in veselo plavale z, nad in pod tabo. Imela sva tudi bliznje srecanje z mini meduzami.

Po potaplanju je sledilo se kosilo na plazi, kjer je posebej za bralke nastala naslednja fotografija (hehe).

Ko so naju dostavili do hotela pa sva hitro pograbila vse stvari in se odpravila v Stone town (najvecje mesto Zanzibarja), kjer bova prezivela se preostali cas.

Ravno prav do soncnega zahoda nama je uspelo priti do pomola, kjer se zvecer sprehodijo domacini, predvsem pa zenske, ki si oblecejo najlepso garderobo in se sprehodijo in pomenijo o dnevu.

Najboljse od vsega pa so stanti s svezimi morskimi specialitetami, katere sva seveda morala degustirati.



Kljub labirintu stavb v Stone townu sva nasla najin novi hostl in padla v posteljo.

Jutri se odpravljava s trajektom v Dar, saj imava v sredo zjutraj ze let proti domu. Po vsej verjetnosti se se jutri zadnjic oglasiva.

Lep pozdrav, Barbara in Grega.

Novo leto na Zanzibarju

Prednovoletni dan sva prelenarila na plazi,

vecer pa je potekal v znamenju priprav na velik vecer. Najprej sva na najini terasi nazdravila z vinom, analizirala leto 2010 in naredila plane za prihajajoce leto.

V hotelu smo nato imeli odlicno vecerjo s hobotnico, lignji in skampi na zaru, kateremu je sledil se glasben program z bobni.

Po vecerji smo se z Rusinjo, katero sva spoznala na safariju, odpravili v najbolj znan lokal - Kendwa Rocks Cafe ali afriske Zrce.

Vsakogar, ki sva srecala na najinem potovanju, je nacrtoval novo leto pricakati prav na tem beach partiju. Kljub ogromni masi turistov, sva na najino veliko presenecenje dejansko srecala vse popotnike, ki sva jih do takrat spoznala. Ko sva se koncno prebila do pijace, smo ze zaceli odstevali minute in ze smo bili v 2011. Sledilo je noro plesanje na plazi, mocni koktajli in ko je Shakira zapela "Cause this is Afrika" sva se zavedala, da prezivljava eno najlepsih, predvsem pa najbolj vrocih praznovanj novega leta do sedaj.

Zaradi varnosti s seboj nisva vzela fotoaparata in zal ni fotografij.

Danes se uzivava na plazi, jutri pa naju caka izlet na sosednji otok, kjer bova snorklala.

VESELO, PREDVSEM PA ZDRAVO NOVO LETO VAM ZELIVA,

Barbara in Grega

Prihod na Zanzibar

Da sva se izognila naporni 12urni voznji z avtobusom, sva si ze doma rezervirala letalske karte Arusha-Zanzibar. Na letaliscu sva zadovoljno cakala letalo, nakar sva skozi okno zagledala mini mini avijoncek. Se nikoli se nisva peljala z letalom, ki ima na vsaki stani samo en sedez, kar prevedeno pomeni, da se cutijo vse turbolence se toliko bolj.

Vseeno sva prezivela let in pristala na tezko pricakovanem Zanzibarju.
Sprva sva bila rahlo razocarana, saj sva pricakovala bolj urejene hise in okolico,

vendar ko sva prispela v najin hotel, je razgled na turkizno morje in pesceno plazo takoj popravil vtis.

Po prijetnem cofotanju in polezavanju na plazi naju sedaj caka slastna vecerja, jutri pa novo leto na plazi!!!

Lep pozdrav,
Barbara in Grega

Safari Serengeti in Ngorongoro

Po napornem bozicnem dnevu v Arushi, kjer nama je vsak zelel nekaj prodati ali pa naju zvabiti na safari, sva si komaj popoldan vseeno uspela urediti 4-dnevni safari.

Najprej smo se v zabavni druscini Francoza, Americana in Rusinje

odpeljali v Serengeti, ki je svetovno najslavnejsi narodni park in je dobil ime iz masajske besede "Siringet", ki pomeni neskoncna planota. Njegov ekosistem podpira najvecjo koncentracijo pasnih zivali v Afriki. Vsako leto pa se v Serengetiju dogodi pravi fenomen zivalskega sveta "velika migracija" oz. "tek za prezivetje", cemur sva tudi midva bila prica. Migrirajo predvsem zebre in Wildebeesti (prevoda se nisva nasla), ki jih je v parku na tisoce.

V treh dnevih v Serengetiju sva videla se zirafe, veliko druzino slonov, levinje in leve, leoparda, geparde in seveda vesele hipote - nilske konje.

V kampu, kjer smo sotorili pa so nas preganjale se opice.

Zadnji dan smo se odpravili se v Ngorongoro krater, ki je bil proglasen za mesto svetovnega nasledstva s strani Zdruzenih narodov.

Pred tremi milijoni let je bil Ngorongoro krater aktivni vulkan, vendar se je njegov vrh sesedel in nastala je danes najvecja kaldera na svetu s premerom 20km. Tukaj sva koncno dopolnila seznam velicasnih pet, saj sva zraven slona, leva, leoparda in bivola, videla se nosoroga. Cudovita pokrajina, ki je bolj zelena od savane Serengetija pa je tudi dom masajev, ki jih vsake toliko lahko opazis ob pasnji krav.
Seveda pa krave pasejo samo otroci masajev. Vsak moski masaj namrec lahko ima vec zena, ki si vsaka mora narediti svojo hiso. Medtem ko zene nabirajo in kuhajo hrano pa mozje lezijo in uzivajo. Ko sta za to izvedeli najini juznoafriski sopotnici do Arushe, se je ena pohecala, da bo takoj poklicala bivsega fanta in ga prosila, da jo vzame nazaj, saj vseeno ni bil tako "slab".

Kljub temu da najini prebavi in imunska sistema nad safarijem nista bila prevec navdusena, sva prezivela odlicne 4 dni v zanimivi druzbi in cudoviti pokrajini.

Lp, B in G

3.dan: pot proti severu v Arusho

Ko ste  vi veselo  pripravljali bozicno drevo, sva midva dan  porabila  za  premik proti severu. Ce  sva natancna sva  do  Arushe potrebovala  12 dooolgih ur v mini avtobusu.

Spodaj je par  utrinkov  iz najine  poti.  Verjetno se bova  naslednjic  oglasila  po tridnevnem  safariju!
VESEL BOZIC VSEM :)

Midva  stlacena na  avtobusu

Postojanke na poti, kjer  sploh ne rabis izstopit, ampak ti  vse prodajo  kar cez okno.

Masaji na poti, v ozadju  pa  tipicna  barakarska naselja, ki prevladujejo  izven mesta

Vas  bio  his - narejena iz samih  naravnih materialov (in  to ni muzej)

Prometna nesreca na wanna be  avtocesti

Kako raste  ananas

Pokrajina  na severu



Lep bozicni  pozdrav,
Barabara in Grega

2. dan: South beach in Dar es Salaam

Po dolgem premisleku sva Daru dala se en dan in se takoj po zajtrku odpravila na South beach, ki je le 5 km oddaljen od Dara. Dozivela sva pravi lokalni utrip, saj sva se do tja najprej morala peljati s trajektom,

ki pa se ni bil tako prenatrpan kot njihov mini avtobus - dalla dalla - ki je glavno prevozno sredstvo Tanzanijcev.

Po parih  sto metrih pesacenja sva koncno prispela na dolgo pesceno plazo, kamor se konec tedna zatece veliko prebivalcev Dara, danes pa sva kot pricakovana bila ena redkih obiskovalcev.

Zaradi mozne kraje vrednih stvari, sva se izmenicno kopala v topli, turkizni vodi. Ce ne bi bilo se morskih trav, bi bilo ze kicasto. Par urno lezanje na plazi pa je pustilo tudi posledice, saj sva hrustljavo zapecena.

Zvecer sva probala se nekaj lokalnih specialitet in sedaj veva, zakaj se ostali sadezi (razen banane in ananasa) niso prebili oz. uveljavili v Evropi, saj so po okusu zeloooo posebni.

Okusna pijaca iz sladkornega trsa

PS: Mama in ata Petovar: imava tezave z omrezjem, zato verjetno se nista dobila nobenega poslanega sms-a!
Lp, B in G